UM FERI je del pomembnega mejnika v razvoju letalskega prometa na električni pogon

9. februarja 2016 je bil dosežen pomemben mejnik v razvoju letalskega prometa na električni pogon. Pipistrel, v sodelovanju s podjetjema Siemens AG (Nemčija) in MBVision (Italija) ter z Univerzo v Pisi (Italija) in Univerzo v Mariboru (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo), je v okviru projekta HYPSTAIR na sedežu podjetja v Ajdovščini uspešno zagnal do sedaj najmočnejši letalski hibridni električni pogonski sklop.

Koncept serijskega hibridnega letala v tem trenutku predstavlja najboljši kompromis med učinkovitostjo in dosegom za lahka letala. Predstavljamo si ga lahko kot letalo z električnim pogonom, ki ima na krovu še dodatni generator za povečanje dosega, če je to potrebno. Trenutno so namreč omejitve tehnologije za shranjevanje električne energije še prevelike, da bi omogočale let na dolge razdalje. Z namenom razvoja komponent serijskega hibridnega pogona za majhna letala so podjetje Pipistrel, Siemens AG, MBVision, Univerza v Pisi in Univerza v Mariboru osnovali projekt HYPSTAIR, ki je od februarja 2013 sofinanciran v 7. okvirnem programu Evropske unije.

V okviru projekta je Siemens razvil vse komponente pogonskega sklopa, ki predstavljajo vrhunec tehnologije na področju letalskih pogonov. Pogonski motor, ki zagotavlja 200 kW vzletne moči in 150 kW stalne moči, in generator, ki nudi 100 kW moči, se odlikujeta z energijsko gostoto večjo od 5 kW/kg in dvojnim navitjem s štirimi regulatorji moči, kar zagotavlja poprej nedosegljivo zanesljivost obratovanja.

Dodatni element te edinstvene inovacije je nov uporabniški vmesnik, ki poenostavlja upravljanje z zahtevnim pogonskim sklopom, ki je bil razvit pod vodstvom podjetja MBVision. Pri razvoju uporabniškega vmesnika (HMI) je Univerza v Mariboru opravila pionirsko delo na področju haptičnega povratnega odziva, ki bo pilotu z uporabo ene same ročice omogoča dodajanje moči in hkratno prepoznavanje odziva sistema od sprememb delovanja do prepoznavanja napak. Za nadzor nad stanjem in delovanjem pogonskega sklopa je bil namensko razvit tudi nov integriran večnamenski prikazovalnik.

Obsežnemu laboratorijskemu testiranju vseh komponent in integraciji sistema v trup letala je sledil uspešen zagon celotnega pogonskega sklopa in testiranje pogona tako pri nizkih kot tudi visokih močeh. Namensko je bil razvit tudi poseben petkratki propeler, ki ima največjo učinkovitost že pri nizkih obratih in se ponaša z nizko ravnjo hrupa. Preizkus vzletne moči je bil izveden ob skupni uporabi generatorja, ki ga poganja turbinsko polnjen agregat, in namensko razvitih visokozmogljivih baterij, ki omogočajo hitro praznjenje.

V prihajajočih mesecih bo Univerza v Mariboru nadaljevala z intenzivnim testiranjem in s simuliranjem možnih načinov letenja ter tipičnih potekov poleta, ki so predvidene v teoretičnih študijah modela. Testiranje se nadaljuje z namenom potrditve koncepta hibridnega pogonskega sklopa in njegovih zmogljivosti.

Ta edinstveni dosežek je bil prvič razkrit javnosti februarja 2016 na simpoziju E2 Fliegen Symposium v Stuttgartu v Nemčiji.

Projekt HYPSTAIR je prejel sredstva evropskega programa »European Union's Seventh Framework« za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitve, s sporazumom o dodelitvi sredstev št. 605305. Partnerji v projektu so Pipistrel d.o.o. Ajdovščina, Siemens AG, MBVision, univerza v Pisi (Italija) in Univerza v Mariboru.

Več informacije je na razpolago na spletni strani projekta www.hypstair.eu.

Ogled videa prvega zagona pogonskega sklopa (dostopen na www.youtube.com/embed/x1Xrr82Hbkc):


20160224 HYPSTAIR 02
20160224 HYPSTAIR 04